Zdravje Archives - Page 2 of 2

Ključna vloga pri obravnavi motenj hranjenja je psihološka obravnava. Motnje hranjenja so kompleksne duševne motnje, kjer posameznik izrazi travmo ali stres skozi skrajne načine prehranjevanja, zlorabo zdravil ali telesne aktivnosti. Vendar pa pri obravnavi prehrane igra pomembno vlogo tudi ustrezna prehranska obravnava. To omogoča posamezniku, da se seznani z ustrezno prehrano, kar olajša in pospeši proces okrevanja ter zmanjša možnost za ponovno pojavljanje motnje hranjenja v prihodnosti. Strah pred pridobivanjem kilogramov Med motnje hranjenja spada anoreksija nervoza. Gre za motnjo, ki se kaže v močnem strahu pred pridobitvijo telesne mase. Oboleli dojamejo svojo podobo kot predebelo, kljub realnosti. Ta strah vodi v skrajno omejitev vnosa hrane, zlorabo odvajal ter pretirano telesno aktivnost. Posledično pomanjkanje hranil in energije vodi v zelo nizko telesno maso, kar negativno vpliva na organe in organske sisteme. Posledice motnje hranjenja vključujejo težave s kožo, lomljive lase, zobni karies, upočasnjeno prebavo, ledvične kamne, osteoporozo, slabokrvnost, motnje pozornosti ter izgubo menstruacije ali neplodnost. Eden najnevarnejših zapletov te motnje hranjenja je motnja elektrolitskega ravnovesja, ki lahko vodi v nepravilno delovanje srca in celo smrt. Anoreksija nervoza se pogosto pojavi v zgodnji puberteti, čeprav prizadene tudi fante. Kontrola hrane skozi ekstremne metode Bulimija nervoza je motnja hranjenja, ki jo zaznamujejo obdobja hude lakote, med katerimi posameznik zaužije ogromne količine hrane brez nadzora. Po prenajedanju sledijo dejanja kot so bruhanje, postenje, zloraba odvajal ali pretirana telesna aktivnost, vse z namenom porabe zaužite hrane. Kljub temu, da telesna masa obolelih običajno ostaja normalna, so posledice podobne anoreksiji nervozi. Pogosto bruhanje lahko privede do razjed na požiralniku, težav z želodcem in zobmi. Motnja se običajno pojavi v puberteti, nekoliko kasneje kot anoreksija nervoza. Stiska brez nadzora nad vnosom hrane Kompulzivno prenajedanje vključuje epizode skrajnega prenajedanja, ki jim ne sledi bruhanje, zloraba odvajal ali pretirana telesna aktivnost. Oboleli hitro jejo, tudi kadar niso lačni, in po končanem obroku doživijo hudo stisko, občutijo krivdo in gnus do sebe. Pogosto ta motnja privede do debelosti, ki ima svoje negativne posledice. Kompulzivno prenajedanje se najpogosteje začne v zgodnji odrasli dobi. Nezdrava obsedenost z mišično maso Bigoreksija nervoza je motnja hranjenja, pri kateri prevladuje želja po zmanjšanju maščobne mase in obsedenost s povečanjem mišične mase. Oboleli se intenzivno ukvarjajo s telesno aktivnostjo, predvsem z vadbo za moč. Pogosto se kaže tudi v prekomernem uživanju beljakovin in športnih prehranskih dopolnil ter v nekaterih primerih v zlorabi steroidov. Kljub doseganju mišične mase oboleli sebe vidijo kot šibke, nerazvite in suhe. Motnja prizadene predvsem mlajše moške. Ekstremna obsedenost z zdravo prehrano Ortoreksija nervoza je obsedenost z zdravo in kakovostno prehrano, pri čemer oboleli nimajo težav s samopodobo. Njihov cilj je večinoma le ohranjanje zdravja, zato se poslužujejo ekstremnih diet, strogega načina prehranjevanja in izogibanja hrani, ki jo dojemajo kot nezdravo. Čeprav skrb za uravnoteženo prehrano ni bolezen, ortoreksija vodi v podhranjenost, pomanjkanje hranil in veliko stisko ob uživanju nezdrave hrane. Pogosto se oboleli izolirajo od družbe, še posebej, če ta ne podpira njihovega načina prehranjevanja. Motnjo pogosteje doživljajo ženske v poznem mladostništvu in odrasli dobi. Vpliv medijev na motnje hranjenja Mediji igrajo ključno vlogo pri oblikovanju percepcije telesa in življenjskega sloga. Stalno vsiljevanje nedosegljivega idealnega telesa in načina življenja lahko močno vpliva na razvoj motenj hranjenja. Genetika in določene osebnostne lastnosti kot so perfekcionizem, potreba po uspehu, želja po zadovoljevanju okolice, neodločnost, anksioznost, ter celo homoseksualnost pri moških, lahko igrajo ključno vlogo pri razvoju motenj hranjenja. Vloga družinskega okolja pri motnjah hranjenja Družinsko okolje ima pomemben vpliv na razvoj motenj hranjenja. Odnos staršev do hrane, prisotnost duševnih ali fizičnih bolezni v družini, morebitna zloraba, neustrezno partnerstvo ali starševstvo ter uporaba hrane kot vzgojnega sredstva so le nekateri dejavniki, ki lahko prispevajo k pojavu motenj hranjenja. Ekstremno stresni življenjski dogodki kot so ločitev, izguba družinskih članov ali bolezen, lahko delujejo kot sprožilci za razvoj motenj hranjenja. Prav tako pa se lahko ukvarjanje s športom, kjer je zahtevana vitkost ali nizka telesna masa, kot na primer v estetskih športih (npr. ples), smučarskih skokih ali plezanju, poveča tveganje za razvoj motenj hranjenja.